In vmes se je zgodila pomlad.

Dear English readers, please scroll down. Mesec in pol je minil kot bi švignil.  Pester in nadvse zanimiv april je zaznamovan s Trapezovim lepotnim tekmovanjem tort, katerega se je udeležil tudi moj Pomladni disko. Če si že ni prislužil titule najlepše, je pa zagotovo najbolj žarel med vsemi. Foto: Mankica Kranjec Mesec bo za vedno … Continue reading

Ko zadiši iz Uroševe kuhinje.

Na današnji snežni večer se sladkam s pravkar pečenimi cimetovimi linškimi očmi z domačo jabolčno marmelado, srebam čaj in obujam spomine na preteklo soboto. Prejšnji teden sem se namreč udeležila kulinarične delavnice Chefa Uroša Štefelina. Kar razganjalo me je od radovednosti in komaj sem čakala, da z vsemi svojimi čuti posrkam čim več znanja, kar … Continue reading

Pečene rdečke.

Dear English readers,  for recipe please scroll down. Sem vam že povedala, da ne jem nobene solate? Krompirjeva gre še skozi, ampak z malo kisa in res tanko narezano čebulo. Pred leti sem jedla toliko vrst zelenjave, da sem jih lahko preštela na prste ene roke.  Odkar pa sem pred tremi leti prvič poskusila pečene … Continue reading

Sobotna ustvarjalna delavnica.

Prejšnji petek mi torej ni uspelo narediti mering, sem pa zato ponovila vajo v soboto, v Bazilikinem Bistroju. Mama Bazilika ima namreč nepogrešljiv kuhinjski pripomoček za meringe pa ventilacijsko pečico in, najpomembneje, ustvarjalno sproščeno delovno vzdušje. Velikanske meringe so še kako uspele! Take s kakavom in cimetom. Ko je v soboto Darja mesila testo za … Continue reading

ARTish utrinki.

Tokrat res na kratko in naj namesto besed govorijo fotografije. Disko kompletki, zaresni piškoti, črnordeče in presne bombice so včeraj ARTishankam in ARTishanom sladkali življenja. Hvala Patsy za povabilo in Metamundus za prečudovite namizne kartice. In hvala za vse besede. Da ne pozabim. Najpomembnejša sestavina vseh štirih je bila ljubezen! In to mnogo nje. Upam, … Continue reading

Veganske kepce in vse ostalo.

Sem razmislila in se odločila, da pričnem pisati v jeziku, v katerem se počutim najbolj domače. Bolje bo tako. Naj tokrat začnem z vsem ostalim in zaključim s kepicami. Ko je človek že več kot teden dni primoran ostati med štirimi stenami, skozi okno pa drevesa spreminjajo svojo barvo kot bi se jim nekam mudilo, … Continue reading